Navigacija | ->Mnenje mlade “intelektualke”
19.07.2010
Strah me opija,
razjeda me fobija,
fobija pred svetom,
pred neuspehom.
Čudna obsesija,
ki ljudi ubija,
do neskončnosti se razvija,
te napade in si via.
Fobije je treba zatreti,
četudi rabi kdo umreti,
Stalina je treba razumeti,
fobije in paranojo imeti,
s tem je težko živeti,
s tem se ni lahko spoprijeti,
zaradi tega jih je moralo < umreti.
…VČASIH…
Danes imeti fobijo,
je tako, kot bi imel alergijo,
ko te končiči zasrbijo,
vzameš tableto, STRAH adijo.
Zapisal-a tnjak v 19.07.2010 ob 22:43 pod Aktualno, miks
Objava še nima komentarjev
18.07.2010
Porast temperatur,
žur do jutranjih ur,
porast turistov,
zaslužki kapitalistov.
Porast prebivalstva,
več rivalstva,
porast inteligence,
neumneže na urgence.
Porast empatije,
več evtanazije,
porast pokojnine,
work hard upaj, da čimprej mine.
Porast sovraštva,
to bo ista pašta,
porast demokracije,
ah,to so fantazije.
Zapisal-a tnjak v 18.07.2010 ob 23:43 pod Aktualno
Objava še nima komentarjev
6.04.2010
V javnost prileti,
kadar ga najmanj pričakuješ,
te razsvetli (beri razveseli),
se ne pritožuješ.
Vsakdo ima rad škandal,
le če si v njem, to ni prav,
potlej boš pred ljudmi klobasal,
kako ti je strašno žal.
So krize in afere,
kakšni odstopni, krizne razmere,
umazano perilo povsod se pere,
poznamo tudi takšne primere 
Afera Patrija, Čista Lopata,
Inflacija, Recesija, Salome prsata,
Afera Prijatelj, Pahorjeva grda kravata,
Kosorjeva na Bledu, Atentat hrvata.
Vse nas zanimajo, dogodki vsi,
četudi se izkaže, da so le laži,
kadar nam naredi stvar velike oči,
od nje smo odvisni dneve-noči.
Vsi ljubimo škandale,
tiste velike ali male,
Papež je izgubil sandale,
v Sloveniji imamo najlepše krave.
Ni važno, o čem se piše,
le da ljudem nasmehe riše,
tiste posmehljive,
ali porogljive…
Naj gre za dobre ali slabe stvari ljudje smo vedno vedoželjni. Vedno nas bo zanimalo kaj se dogaja okoli nas,drugim ljudem obratno velja tudi za njih, za nas vse. Zato pa mamo ušesa,oči in usta, da prenašamo informacije naprej in, da glava ni pusta
Zapisal-a tnjak v 6.04.2010 ob 16:06 pod miks
Objava še nima komentarjev
7.03.2010
Svet je pod mano,
jaz nad njim.
z družbo izbrano,
vodim svoj režim.
Država to sem jaz,
naj se sliši moj glas,
vaša sreča je moj odraz,
ne, vaša sreča moj ukaz.
Ljudstvo pred mano zbrano,
vzklika moje ime,
mogoče gre za ukano,
nikakor, ljudstvo ljubi me.
Zapisal-a tnjak v 7.03.2010 ob 20:35 pod miks
Objava še nima komentarjev
2.03.2010
Vsiljujejo mi moralo,
neke zakone in nauke,
če bi se še dalo,
nove možgane in tipalke.
Zapisal-a tnjak v 2.03.2010 ob 22:01 pod miks
1 oseba je oddala komentar
28.02.2010
Poln grozot, sprevrženih dejanj,
poln pesimizma, uničenih sanj,
epidemij,medplemenskih klanj,
krut še preden si stopil nanj.
Tudi jaz, sem del sveta,
tega sveta, ki te tepe in tepta,
svet, ki te vzgaja v lokvi krvi,
te uči, da samo najmočnejši preživi..
Ne moreš se mu upreti,
če hočeš preživeti,
tu velja zakon že od pradavnine,
vsako življenje sčasoma mine.
Lahko se sekiraš,
zavedaj se, vsak dan umiraš,
vsak dan te spremlja starost,
zapušča in odhaja tvoja mladost…
Našega sveta ne bo rešil poet,
ako hočemo v miru živet,
si zatisnimo oči, spreglejmo svet,
ne moremo vsega imet.
Zapisal-a tnjak v 28.02.2010 ob 11:03 pod miks
Objava še nima komentarjev
25.02.2010
Katarina je moje ime,
ministrica, predsednica LDSa to ni še vse,
sem najlepša blondinka v uniformi,
delam na novi policijski reformi,
lahko bi delala za Niveo reklame,
bila odvetnica, vendar to ni zame,
žalostna življenska zgodba me ne gane,
zaradi pozornosti potegnila sem za Izbrisane in Cigane!
V javnosti lep obraz,
v zaoderju mučen izraz,
delam kakor dobim ukaz,
dragi moji to ni pravi jaz.
Šikaniranje drugih,
to ne počnem iz zabave,
kritike mnogih,
stvar ki me tare,
nikoli nisem takšna bila,
kam je odšla nedolžna deklica,
kakršna sem včasih bila,
vem POLITIKA je bila njena morilka…
Zapisal-a tnjak v 25.02.2010 ob 16:45 pod miks
1 oseba je oddala komentar
28.01.2010
V tej pesmi opisan je čas, ko se je Jugoslavija sesuvala in skupaj z njo izginjal ves trud borcev za domovino…
Na vrhu planine,
sedi mlad partizan,
obraz ima v roke,
ves izmučen zakopan,
ne veseli se zmage,
misli tavajo mu stran,
na svoje padle brate,
na njegov dom požgan.
——-
Na vrhu planine,
sedi stari ded,
lasje že davno sive,
krasi prazen mrtev pogled,
na kapi mu sije,
rdeča zvezda vseh zvezd,
otožnost iz njega vije,
umrla je država kateri je bil zvest…
—-
Umrlo je upanje,
umrlo je vse,
kar njega potrjuje,
brez katerega ne gre,
umrlo je vse,
za kar je prelival kri,
umrlo je vse,
za kar živi…
—-
Tako star partizan,
na vrhu planine,
ostane čisto sam,
pištolo v roko prime,
želi iti na drugo stran,
da žalost ga mine,
s padlimi brati bo zopet zbran,
parajoča bolečina izgine.
—-
Ko poči starec obleži,
z njegove glave lije kri,
nasmeh na ustih priča mi,
nekje bolje se mu godi…
Zapisal-a tnjak v 28.01.2010 ob 15:17 pod miks
2 oseb je oddalo komentar
14.12.2009
“Kurba komunistična!” zadrl se je,
ko primaširal je mimo nje,
ona odvrnila mu je smeje,
“Da boš vedel stari, TINA mi je ime!”
—
Zvezdo peterokrako nosila je na čelu,
sledila kot vedno svojemu načelu,
boljše rdeče kot sivo belo,
želi si le lastno komunistično deželo!
—
Crkni domobranc!
Poj svoj HEIL kje drugje komu drugemu!
Zapisal-a tnjak v 14.12.2009 ob 16:01 pod miks
Objava še nima komentarjev
V ulici kjer živiš,
veliko je ljudi,
mimo njh vsakdan bežiš,
lahko bi del tebe bili.
V ulici kjer živiš,
veliko je zgodb,
pred katerimi bežiš,
da ne bi bil deležen sodb.
V ulici kjer živiš,
kjer živel boš še naprej,
lahko se ustaviš, ne hitiš,
okoli se dobro razglej.
Takrat ko boš storil to,
mogoče še žal ti bo,
kaj vse prej je mimo tebe šlo,
ne da bi pomislil da ti bo nekoč hudo.
Zapisal-a tnjak v 14.12.2009 ob 15:42 pod miks
1 oseba je oddala komentar
